
Vivre toute nôtre culture. Espace pour la culture et l'identité Larényon.
Branl : arla inn ti piyé ( kan mi di ti piyé lé pé ariv zika in sèrtin otèr) sé in plant domoun i ansèv po fé baliyé dann léo. Le branl blan lé andémik dann nout péi ski-vé-dir nana sa aryink isi? Nou pé trouv sa dann léo plito. Konm dann tout zafèr li na son litilité, bann tizanèr té ansèrv sa kont rimatis, kont zémoroid é dot litilizasyon, atèrla ni sar pa donn azot lo bann romèd koman i fofé, nou lès sa plito a bann konésèr. Antouléka sé in nafèr lé zoli awar, sé in plant i péfèr plito la frésèr dann léo. Si zot na lintansyon planté dann zot kour bon kouraz po sak i abit dann lé ba. In ti rapèl po zot ké bann plant i pouss an foré, i pous pa dann lakour domoun, antouléka kan zot i tir so bann piyé dobwa dann zot lanvironman , la pli par ditan i krèv, ou si i pous i giny la maladi ou i rèst sétif. Anplis de giny kokman sanm la lwa, zot i détrwi la natir nout péi, ké lé déza fatigé, sanm lo déstriksyon masif ké la été fé dopi dézané é i kontiniyé. Konm i di li lé zoli ousa lilé, si zot la anvi rogardé i sifi lo plipar lotan alé an balad an foré souvan, sanm zot famiy é kamard po anprofité, tou an réspéktan nout patrimwane.
A tansyon pangar so plant la i réisi pa tro dann léba, i yinm plito la frésèr.

Réseaux SOUBOU GEORGES Ile de la Réunion tous droits réservés